Letos sem pri zastavljanju ciljev uprabljala tudi #DeBonovo metodo #CoRT1 in to Orodje razmišljanja NCD (nameni, cilji, dosežki) in Orodje razmišljanja UVD (upoštevajte vse dejavnike). Razmišljanje o vseh dejavnikih me pripeljalo do modrosti, ki je starejša in jo danes le še redki upoštevajo.
Bila sem na nekaj delavnicah o zastavljanju ciljev in na nobeni delavnici o #ciljih še nisem od nikogar slišala ali tudi sama pomislila, da bi Bog lahko bil pomemben dejavnik pri uresničevanju ciljev. Vedno je bilo vse postavljeno na lastne moči in vire in če nam po nekem naklučju še vse uspeva, kako velik in močan ego ti ljudje dobijo. Drugi pa so tako razočarani zaradi svojih nezmožnosti, da bi dosegli zastavljen cilj, ki so si ga po metodi S.M.A.R.T. zastavili, da so padli v depresijo. Ampak tudi po metodi S.M.A.R.T. naj bi bili cilji osrečujoči. Torej se je nekaj tu zalomilo. Sprašujem se, kako se je tej osebi to lahko zgodilo, ob dejstvu, da je imela svojega coacha?
No, da ne skrenem s poti tega pisanja. Spomila sem študentskih časov in verske skupine, kjer so posamezniki svoje #cilje oziroma #namene izročili Bogu in se mu priporočali, da bi jih lahko uresničili. Niso prosili za čudež, da bi se cilj uresničil brez njihovega truda. Torej, oni so upoštevali ta dejavnik iz metode UVD-upoštevaj vse dejavnike. No, saj to je morda le eden, ampak sem kar ponosna nanje, čeprav se mi takrat to ni zdelo tako zelo pomembno. Naj zaključim še s #svetopisemsko modrostjo o načrtovanju in uresničevanju ciljev, ki jo boste našli v knjigi Pregovorov.
»V človekovem srcu je veliko načrtov, uresniči pa se GOSPODOV sklep.« Prg19,21
