Post in postenje – 1.del


Razlogi in odločitev za post 

Veliko je razlogov zakaj bi se človek postil, notranji, zgodovinski, verski, zdravstveni,… in pomlad je kar primeren čas za pisanje o postu.  Pomlad je čas prebujanja iz zimskega spanca, ko narava spet črpa energijo iz svojih virov in pomembno je, da so ti viri zdravi, očiščeni in močni za nov začetek.

Odločitev za post ni lahka. Najti je potrebno res trden razlog z dobrimi posledicami, da bi se navdušil in prepričal svoj lasten um in srce za to odločitev, kajti upira se. Zakaj bi se postil? To je prvo in temeljno vprašanje na katerega si je treba odgovoriti.

Za začetek si poglejmo kaj pravi o postu zgodovina, učitelica modrosti.

Utrinki iz zgodovine postenja

Pomena posta so se zavedali že stari narodi. Prve sledove postenja so našli pri starih Egipčanih (15. stoletju pr. n. š), ki so post pojmovali kot osnovo za ohranjanje zdravja in mladosti. Postili so se enkrat na mesec, ker so spoznali, da preveč hrane škoduje

Tudi stari Grki (6. stoletju pr. n. š) so izvajali poste. Filozof Pitagora se je postil, da je s tem povečal sposobnost razmišljanja. Enako so počeli njegovi učenci. Tudi Platon in Sokrat sta opravljala redne desetdnevne poste in tako dosegla večjo miselno sposobnost.

V Tibetu (4. stoletju pr. n. š.) je obstajala knjiga z naslovom Osnovna načela medicinske znanosti Tibeta. Knjiga vsebuje poglavje o zdravljenju s hrano in postom.

Oče sodobne medicine in vseh zdravnikov, Hipokrat (460-375 pr. n. š.), je zapisal: 


»Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni.«

 In še: 


»Človek nosi zdravnika v sebi. Treba mu je samo pomagati pri delu.

V krščanstvu je postni čas je obdobje priprave na največji krščanski praznik – veliko noč. Začne se s pepelnično sredo. O postu najdemo tudi poročila v Svetem pismu.  Jezus se je štirideset dni postil puščavi, ko se je pripravljal na svoje poslansvo. V spomin na to se kristjani pripravljajo na veliko noč s postom. Tudi Judje so se postili »po postavi«.

Rimskokatoliška Cerkev

Rimskokatoliška Cerkev, ki je v našem okolju prevladujoča religija, v tem času upošteva postno postavo. Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva strogega posta. Na ta dva dneva se verniki le enkrat na dan najedo do sitega (post) in se zdržijo vseh mesnih jedi (zdržek). Vsi verniki, ki so dopolnili osemnajsto leto in še niso stari šestdeset let, so se dolžni postiti (razen v izjemnih primerih, npr.: bolezen). Vse ostale petke v postnem času velja samo zdržek od mesnih jedi. Vernikom priporoča, da postu dodajo še katero dobro delo in dela usmiljenja, ki so:

  • molitev – npr. udeležba pri sv. maši; osebna ali družinska molitev; obisk cerkve ali kapele; branje Svetega pisma; molitev križevega pota ipd.
  • post – poleg zdržka mesa so še druge možnosti. Zdržek od sladkarij in poobedkov, zdržek od kave ali kajenja, zdržek od televizije, računalnika. Namesto tega več časa posvetimo stikom z bližnjimi, omejitev v hrani in pijaci, z namenom, da prihranjeno namenimo revnim, ipd.
  • pomoč drugim – posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven ipd.

Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.